Brezno - Dolina Pogubljenih | Текст песни

• Тексты песен
• Brezno
• Dolina Pogubljenih

Popuščajo moči,
strah ustavlja jim korak.
Rešilna misel vztrajno
krade se v glavo:
da bi stopili v skrito
sotesko svete zemlje.
Zapoved tja jim brani,
prekletstva se boje.

A strah pred preganjalci
zmaga strah pred Vero,
v agoniji strašni
vest utiša glas.

Odgrnjena bršljana
je zavesa in
odstrt pogled v čaroben
svet cvetočih trat.

Orli izginjajo v višavah,
v mesečini up še tli,
poslednja pesem pa odmeva,
ujeta v večnosti!

A že se v jezi stresa
oskrunjen kraj na zemlji,
v vrtincu vetra je
ujeto cvetje s polj.

Dež drvi z oblakov,
blisk nebo razkolje,
grom gluši ušesa,
mraz pobeli breg.

Kam se skril boš človek
pred srdom božje jeze?
Veš, da ni rešitve,
a telo te sili v beg.

Kar meseno je,
spreminja se v kamen,
kri trdi se in
ustavljen je utrip.

Kaj dogaja z njimi se,
da gibi otrde
in njih korak
ni nikdar dokončan?

Še danes vidiš trumo
skal v dolini teme;
zdi se, da beže
pred srdom večnosti.

Brezno еще тексты